SLADKOR NI HRANILO, JE ŽIVILO, KI PREDSTAVLJA UGODJE, POMIRJA ČUSTVA, NAS ENERGETSKO OKREPI. ZATO JE NAJBOLJE GA NE KUPITI IN GA NE IMETI.
Čezmerna prehranjenost ljudi zagotovo sodi med ene najbolj bizarnih paradoksov današnjega časa. Še nikoli do zdaj v zgodovini človeštva ni bil tolikšen delež populacije predebel, s čezmerno telesno maso ob tem, da je sočasno izjemno veliko ljudi soočeno s stradanjem. Povečana telesna masa pa še ne daje zagotovila, da je telo primerno prehranjeno, celo nasprotno, debeli ljudje so podhranjeni. V tem prispevku se bom s pomočjo primerov omejila na preprosta, vsakdanja dejstva, ki jih lahko uporabi vsak posameznik zase, svojo družino, najbližje. Okrepi svoje zdravje in pomaga podhranjenim k izboljšanju, prične na kritičen način samostojno raziskovanje v neizčrpnih virih na to temo.
Debelost – bolezen, epidemija, neznanje?
Še nedavno, vsaj tja do po drugi svetovni vojni, je na našem območju veljalo izročilo »Lepa, debela«, ki je imelo v osnovi sporočilo, da je telesna masa povezana s premožnostjo. Le premožni so imeli priložnost zaužiti toliko hrane, da so povečevali tudi svojo težo, maso telesa, nesorazmerno glede na telesno višino. Vsi ostali so skrbeli za preživetje, ker je hrana v osnovi namenjena preživetju, seveda ko je uravnotežena s potrebami organizma v različnih življenjskih obdobjih.
Znana je povezava podhranjenosti v zgodnjem otroštvu in nepravilnega razvoja, rasti. Naši predniki, ki so imeli dovolj hrane, so bili z vidika hranil celo v prednosti. Hrana je bila kuhana, lokalno pridelana, praktično brez kemikalij, konzervirana na enostavne načine s soljo, dimom, mastjo. Uživala se je, vse dokler je bila organoleptično sprejemljiva. Ja, seveda je bilo treba dodajati vitamin D v obliki ribjega olja in tudi kuhinjska sol je bila premalo jodirana ter je bilo s tem povezano več golšavosti, vendar so imela zaužita živila vse lastnosti hranil.
Ko danes primerjamo jedilnik s tistim naših staršev, so razlike enormne. Zelo dobro se še spomnim svojega prvega zaužitega čokoladnega namaza. Nekje pri koncu osnovne šole je bilo. Ni mi šlo v glavo, kako je to zamišljeno za zajtrk, ko pa ima vse lastnosti – okus, vonj, videz in celo energijo čokolade. Le še bolj mastno je bilo! Mi smo kuhali ovsene kosmiče, proseno kašo. Kuhali! Tole si pa le namazal in zmazal nekaj kruhkov v rekordno kratkem času! Seveda nihče ni povedal, da ima namaz tudi ojačevalce okusov, ki so še bolj pritegnili, in seveda maščobe, ki so same po sebi okusnejše kot neugleden obrok kuhanih kosmičev na vodi in zalitih z mlekom. Imajo pa kuhani kosmiči, kuhana prosena kaša, z mlekom ali jogurtom, vse elemente hranil, od vitaminov skupine B v luščini, mikroelementov, prepotrebnih vlaknin, nizek glikemični indeks in še kaj bi se našlo … idealen zajtrk iz vseh mogočih pogledov. Z dodatkom sadja, preprostega jabolka, se hranljivost takšnega zajtrka za otroka pred odhodom v šolo, zaposlenega v službo samo še poveča. Seveda to ni primerljivo z današnjimi instant kosmiči, ki so dodatno osladkani, že industrijsko predpripravljeni. Vnos sladkorja večkratno prekaša dnevne potrebe in je dodan vlakninam zato, da so okusnejše in jih tudi več pojemo. Bolje rečeno, preveč pojemo! Pa hranila? Ja, nekaterim naj bi bili dodani vitamini, minerali. Pa so res? V obliki sintetičo izdelanih? Kar nas privede do naslednjega vprašanja.
Do kdaj je hrana hranilo, kdaj le živilo?
Pomembna veščina pri zdravem prehranjevanju je oblikovati ustrezno razmerje živil v posameznem dnevnem obroku in določiti velikost porcije. Naše porcije so navadno preobilne, kar posledično vodi v previsok vnos energije v telo in čezmerno telesno maso. Velikost porcij in razmerje živil v posameznem obroku si lahko oblikujemo s pomočjo metode zdravega krožnika.
Krožnik razdelimo na polovico in nato eno od polovic na četrtini. Uporabljajmo manjše krožnike (npr. premera 23 cm). Polovico krožnika naj zavzema zelenjava (njena količina naj bo primerljiva z dvema stisnjenima pestema). Na četrtino krožnika dajte beljakovinsko živilo (meso, riba). Količina naj bo po površini primerljiva z velikostjo dlani brez prstov ter po višini z debelino mezinca. Na preostalo četrtino naložite škrobno živilo. Količina naj ustreza velikosti stisnjene pesti ene roke. Oblikovali smo zdrav obrok. Lahko mu dodamo za pest velik sadež ali kozarec napitka. Obroku dodamo še za dve razprti dlani solate; to pomeni količino srednje velikosti skodelice za solato.
Koliko se držimo tega preprostega priporočila? Ne le po vsebini, tudi po količini? Pred leti sem bila na Japonskem. Hrana je bila drugačna, včasih je bil pravi podvig ugotoviti, kako jo kombinirati. Držala sem se režima od doma, tri večje obroke, dva prigrizka in bila lačna. Pojedla sem vse servirano, pa še vedno lačna. Ja, količina je bila bistveno manjša, obrok sam po sebi je bil manjši kot v Evropi! A le redki Japonci so debeli, tudi mladi ne!
Kar nas privede do naslednjega vprašanja.
Kaj je sladkor?
Sladica ni nujen del obroka, še manj sladki prigrizki. Možgani nimajo »senzorja« za čezmerno količino zaužitega sladkorja. Jemo ga, dokler se zavestno ne odločimo, da je dovolj! Kdaj ste zadnjič preverili količino sladkorja v živilu, ki je že industrijsko pripravljeno?
Ste poskusili pojesti 100 g zaseke? 200 g? 300 g? Takšno in še večjo količino sladkorja zaužijemo brez težave, celo nevede, v napitkih, prigrizkih, kot dodatek živilom, da jih več pojemo. Sladkor ni hranilo, je živilo, ki nam predstavlja ugodje, »udobje« okusa, pomirja čustva, nas energetsko, četudi le za kratek čas, okrepi. Ne vem, kakšne taktike imate za zmanševanje vnosa sladkorja? Osebno ravnam enako kot pri preprečevanju katere koli druge zasvojenosti. Ne kupim, nimam v shrambi, nimam v pisarni …, kolikor se le da, seveda. Pijem čisto vodo, iz vodovoda seveda.
Zaključek
Kakor koli je hrana tudi gurmanski užitek (tudi meni!), je njena osnovna funkcija telesu pridobiti vse snovi, elemente za normalno delovanje. Pa naj bodo to različni mikroelementi, beljakovine, vitamini ali esencialne maščobe. Torej potrebujemo hranila, ne le živila.
Ustrezno prehrano je treba načrtovati vnaprej enako skrbno kot finance ali katero koli drugo pomembno dejavnost ali cilj v življenju! Začnite dan s pol litra tople vode, za izboljšanje hidracije in prebave. Kupujte osnovna, industrijsko neobdelana živila. Bolje kuhano jajce kot pregret rogljič, bolje kuhana prosena kaša kot čokoladni namaz. Iščimo živila lokalne pridelave, v sezoni imajo veliko več prepotrebnih snovi, od mikorelementov do probiotičnih učinkov.
Ne imejte na dosegu roke sladkih živil, prigrizkov. V trenutku utrujenosti ali le želje po sladkem, ki vedno pride, jih boste zaužili po nepotrebnem. Ni ga junaka, ki je tako discipliniran, da bo vedno odklonil ukusen prigrizek.
V kopalnici pa namestite tudi šiviljski meter. Kdaj ste zadnjič izmerili obseg pasu? Ženske pod 80 cm, moški pod 90 cm. Trebušna debelost, celo bolj kot sama masa telesa, je ogrožujoči dejavnik zdravju, podhranjenost ob čezmerni debelosti. Več o pet stebrih zdravja pa v prihodnjem mesecu.
Krompir je najboljši za hujšanje
Krompir je eno od živil, ki zelo pomaga pri hujšanju …
… vendar ga je treba okopavati, ne jesti.
GkŽ
Nedavni komentarji